Znamenitosti na Veliki planini

  • Pastirsko naselje

    Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi ter privablja številne obiskovalce vse dni v letu. Prepoznavno je  po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa po domače pravijo »šinkel«.

  • Vsekakor pa naselje posebej zaživi v mesecu juniju, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do meseca septembra. Z veseljem vas povabijo na pokušino domačih mlečnih dobrot ali na pravo pastirsko malico - kislo mleko in žgance.

    Dostop - izhodišče zgornja postaja nihalke:
    Pot nadaljujte peš proti vrhu planine (30 min lažjega vzpona) ali s pomočjo dvosedežnice. Predlagamo izstop na prvi postaji dvosedežnice, od koder pot nadaljujte po makedamski cesti mimo gostišča Zeleni Rob. Sledite oznakam pastirsko naselje, ki ga dosežete po približno 15 minutah hoje

  • Kapela Marije Snežne

    Nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno.

    Ob koncu vojne so jo nemški vojaki požgali, ponovno pa je bila postavljena leta 1988, na pobudo takratnih pastirjev. Posvečena je Mariji Snežni in tako 5. avgust predstavlja poseben praznik za kapelo ter celotno pastirsko naselje.

    V poletnih mesecih, v času pastirske sezone sv. maše potekajo  vsako  nedeljo,  več  tisoč obiskovalcev  pa se vsako leto udeleži polnočnice na božični večer.

    Dostop - izhodišče zgornja postaja nihalke:
    Napotite se proti pastirskemu naselju (glej dostop pastirsko naselje), ki ga prečkate. Kapela se nahaja na levi strani ob koncu naselja ter se nekoliko dviga nad pastirskimi kočami.

  • Jama Veternica in Dovja Griča

    Jama Veternica je najbolje poznana naravna znamenitost planine. Sestavljata jo jami Mala in Velika Veternica, ki sta nastali ob preperevanju, ko se je porušil njun strop, kar je pripeljalo do nastanka dveh udornic. Bolje obiskana je Velika Veternica, njena posebnost pa so krpe snega, ki jih najdemo v jami tudi v poletnih mesecih.

    Jama Dovja griča se nahaja v Tihi dolini in je globoka zgolj 9 m. Poznana je po pripovedkah, ki so se odvijale v bližini jame in je ta tako predstavljala pribežališče dobrim in manj dobrim likom, ki so jih po večini ustvarili pastirji. Najbolj poznane so povedke o divjih ali dovjih možeh, ki naj bi živeli v Dovji griči ali divji skali, kar naj bi samo ime jame pomenilo.

    Dostop – izhodišče zgornja postaja nihalke:
    Pot nadaljujte peš proti vrhu planine (30 min lažjega vzpona) ali s pomočjo dvosedežnice. Predlagamo izstop na prvi postaji dvosedežnice, od koder pot nadaljujte po makedamski cesti mimo gostišča Zeleni Rob, v smeri pastirskega naselja. Po 5 minutah hoje boste našli jamo Veternico, ki se nahaja ob levi strani ceste. Vhod v jamo poteka iz zelenice nekoliko nižje.

  • Kamniška murka

    Vijoličasto cvetico srečamo na planini najpogosteje v mesecu juniju, ko krasi zelenice Velike planine.

    Za svoje osnovno rastišče je sicer izbrala sosednji Krvavec, vendar se najpogosteje pojavlja ravno na Veliki planini. Prepoznavna je po svojih, travam podobnih, listih ter vijoličasto-rožnatih cvetovih v jajčasti obliki. Je edina od murk, ki je uvrščena v Rdeči seznam ogroženih rastlin kot redka vrsta.

  • Turistično naselje

    Turistično naselje poimenujemo območje v bližini Gostišča Zeleni Rob, kjer se nahaja večina koč, ki so namenjene turistom in so tako tudi prilagojene njihovim potrebam. Ideja za postavitev naselja se je pojavila leta 1959, ko je bil v razcvetu tako imenovani sindikalni turizem.

    Razna podjetja so financirala izgradnjo koč, ki jih je bilo ob zaključku projekta leta 1964 okoli 60. Naselje je bilo postavljeno po načrtih arhitekta Vlasta Kopača, ki pa je želel strogo ločiti turistično naselje od pastirskega naselja. Kljub temu so koče grajene v tipičnem velikoplaninskem slogu in so po zunanjosti podobne pastirskim kočam. Kopač, ki je bil med drugim tudi učenec Jožeta Plečnika, je želel prenesti del ljudske arhitekture v projekt turističnega naselja, kar mu je vsekakor uspelo.

    Dostop – izhodišče zgornja postaja nihalke:
    Pot nadaljujte peš proti vrhu planine (30 min lažjega vzpona) ali s pomočjo dvosedežnice. Predlagamo izstop na prvi postaji dvosedežnice, od koder pot nadaljujte po makedamski cesti mimo gostišča Zeleni Rob. Takoj za gostiščem krene cesta levo ter se spusti v turistično naselje. Del koč, ki prav tako spada pod okrilje turističnega naselja, pa se nahaja na širšem območju med vmesno in zgornjo postajo sedežnice.

  • Preskarjev muzej

    Muzej se nahaja v pastirskem naselju in je odprt vsak dan v času pašne sezone na Veliki planini. Prepoznavna je že njegova zunanjost, saj se kot majhna, siva pastirska bajta nahaja v kamnitem odseku v naselju.

    Koča, ki je prej stala na tem mestu je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je to tako edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi.

    Med drugim se v muzeju nahaja tudi primerek trniča -  poseben sir poznan za območje Velike planine.

    Dostop – izhodišče zgornja postaja nihalke:
    Pot nadaljujete proti pastirskemu naselju (glej dostop pastirsko naselje). Spustimo se v naselje, kjer se kmalu na desni strani pred vami že odpre Preskarjev pastirski muzej (po zunanjosti koča velja za eno manjših na planini).