Pisalo se je leto 1964. Bil je trinajsti september ter uradna otvoritev nihalke, ko je kabina s prvimi potniki uradno povzpela na Veliko planino. Danes nihalka potnike na planino pripelje v le 5 minutah, sprejme pa 32 potnikov. Za trajnostni razvoj turizma na Veliki planini, je nihalka pomemben del zgodbe, saj kot varčen in najbolj ekološki način prevoza omogoča hiter ter varen dostop na planino. 

Nihalka lahko opravi kar 10 voženj v eni uri, kar pomeni, da med najbolj obiskanimi dnevi naredi kar 110 voženj dnevno. To je 176 kilometrov dolžine ter 94,6 kilometrov premagane višinske razlike.

Decembra 2011 je bila v celoti zamenjana strojnica nihalke. Tako je nihalka na Veliko planino z novo strojnico postala še varnejša in učinkovitejša. Velika planina d.o.o. pa je bila v letu 2014 tudi finalist prestižne nagrade Werner von Siemens, kjer so ocenjevali učinkovitost nihalke po zamenjavi obstoječe strojnice z novo.

Skok z nihalke – drzen podvig akrobatov Dunking Devils 

Nihalko na Veliko planino je za najdrznejši skok izbrala akrobatska skupina Dunking Devils, ki so v okviru 10-delne facebook serije Fly Guys skočili z najvišje točke nihalke. V prepad, ki je globok nekaj manj kot 300 metrov, so z nihalke skakali s prostim padom skoraj 5 sekund, nato pa jih je adrenalinska gugalnica zanihala visoko nad tlemi.

Začetki nihalke…
Leta 1958 zaradi želje, da bi na Veliko planino zgradili žičnico, Vlasto Kopač za OLO Ljubljana izdela urbanistični program in varstveni režim Velike planine ter tako zavaruje pastirski del planine. Tako je Kopač dve leti kasneje projektiral obe postaji žičnice ter hotel Šimnovec in že naslednje leto so pričeli z gradnjo nihalke na Veliko planino. Isto leto se uradno odpre tudi sedežnica na Zeleni rob (sedežnica Šimnovec).

Izgradnja nihalke lepote Velike planine približala obiskovalcem. Tako se je na Veliki planini pričel širiti turizem, v zimskih mesecih pa je bila Velika planina množično obiskano smučišče. Danes je Velika planina biser turističnih destinacij. Poleti zaživi s prihodom pastirjev in živine, v zimskih mesecih pa sta posebno doživetje nočno sankanje na 2,4 km razsvetljeni progi ter krpljanje po naravnem snegu, med idilo s snegom pokritih pastirskih koč. Ob zadostni količini snega pa urejamo tudi proge za tek na smučeh.