Dan trniča na Veliki planini

Nad Kamnikom čisto zares pastirji še vedno živijo, kot so nekdaj. Tam se čas ustavi, oko razživi, na prelepi panorami Kamniško-Savinjskih Alp se duša spočije. Okuša se pastirske jedi iz sveže pomolzenega mleka in na prav poseben dan, na dan trniča, si v idilični pastirski vasici lahko sami izdelamo tradicionalni velikoplaninski sir trnič.

V nedeljo, 3. avgusta, bosta pred Preskarjevo muzejsko bajto v Velikem pastirskem stanu na Veliki planini potekali delavnici rezljanja pisav in izdelave trniča, od 11. – 14. ure!

Trnič – velikoplaninski sir

Trniči so vrsta trdih sirov značilne hruškaste oblike, ki jih pripravljajo na območju Velike, Male in Gojške planine v Kamniško-Savinjskih Alpah. Izdelani so iz skute, smetane in soli ter okrašeni s posebnimi ornamenti, ki jih vtisnejo z reliefno izrezljanimi lesenimi deščicami ali paličicam, t. i. pisavami. Trnič se uporablja v vsakodnevni prehrani, pogosto kot dodatek jedem.

Simbol ljubezni

Po izročilu so pastirji trniče jeseni, ob koncu paše, kot dokaz ljubezni in zvestobe, lahko tudi obljube zakona, podarjali svojim izbrankam, ženam in dekletom.

Število trničev je bilo vedno parno –po dve kepi sta bili okrašeni z enakimi ornamenti. Pastirji so enega obdržali, drugega pa podarili izvoljenkam, ki so sir hranile tudi več let. Če je obdarovanka sir sprejela, je s tem pristala na pastirjevo dvorjenje.

Najbolj poseben med jedmi Okusov Kamnika in unikaten v vsem slovenskem prostoru je sir trnič, ki so ga prvotno izdelovali pastirji v času pašne sezone na Veliki planini. Izdelava sira je na planini skoraj zamrla oziroma so ga promovirali zgolj kot spominek.